Zmajeva mala šola: DJ Oprema

Ker sem sit vedno istih tem z vedno istimi vprašanji, sem se odločil, da spesnim nekaj, iz česar se bo lahko podmladek naučil kaj koristnega in nam tako prihranil minutko ali pet.

Slušalke
Pri slušalkah se vse začne in konča, brez njih namreč bolj težko kaj delaš. Poleg tega so med vrtenjem na ušesih kar precej časa, zato je še kako pomembno, da si izberemo take, ki nam res ustrezajo. Pozorni moramo biti na zvok, na lego na glavi in na to, kakšno sposobnost zadušitve zvokov iz okolice imajo. Zanemarljiva ni niti kvaliteta izdelave, saj je cena popravila pogosto skoraj pol vrednosti enakih novih slušalk.
Na prvem mestu bi tu omenil Technics (RPDJ1200 in RPDH1200), predvsem zaradi njihove razširjenosti – ima jih namreč kar precej slovenskih DJev, kar priča o njihovi kvaliteti. Veliko DJev prisega tudi na Sennheiser, ki slovi po dobrem zvoku in kot znamka, ki se jo najlažje servisira – je pa kvaliteto seveda potrebno tudi plačati. Med bolj uporabljanimi so še Pioneer, Sony in Stanton, pri katerih pa se rado zgodi, da se polomi kak gibljiv del. Cene za večino naštetih znamk se gibljejo med 100 in 150 €.

Mikserji
Mikser je srce vsakega DJ sistema. Je komponenta, pri kateri se ne splača varčevati, saj so razlike v kvaliteti med posameznimi cenovnimi razredi ogromne. Stvar, ki je tudi tu najbolj važna, je seveda zvok – slab mikser ga namreč lahko le pokvari, takoj za tem pa sledi kvaliteta faderjev (drsnikov za uravnavanje glasnosti). Slednji pri cenenih firmah kaj hitro začnejo hreščati.
Za ceneno firmo prav gotovo ne velja Allen&Heath, ravno nasprotno, a visoka cena marsikoga odvrne od nakupa. Zato je prvi, ki si zares zasluži omembo, Ecler. Poleg dobrega zvoka in visoke robustnosti je tudi pregleden in glede na svojo kvaliteto relativno ugoden. Ob bok Eclerju lahko postavimo Pioneer – sicer z nekoliko slabšim (a še vedno dobrim) zvokom, a zato s famoznimi efekti.
V spodnji srednji oz. nižji razred uvrščamo Stanton, Numark, Gemini, Behringer in podobne znamke. Od vseh je še najboljši Stanton, ki pa se ga, če primerjamo ceno z Eclerjem, pravzaprav niti ne splača kupiti. Med vsemi low-cost firmami je najbolj znan Behringer, ki vsako leto poskrbi za kakšno kopijo dražje mešalke – vsekakor je vreden svojega denarja, a saj veste: 'malo denarja, malo muzike.'
Pri nakupu mešalne mize se splača biti pozoren tudi na število različnih vhodov (phono, line, mic) in izhodov (master – cinch in canon, monitor, record); za povezavo z zunanjim efektorjem sta dobrodošla send in return. V zadnjem času se pojavljajo tudi mikserji z digitalnimi vhodi in izhodi in z možnostjo midi povezave.
Naslednja funkcija, ki je pri mešalkah koristna, je VU meter (lučke, ki merijo moč signala), katerega merjenje lahko določimo za poljuben kanal. To je uporabno za izenačevanje glasnosti pri posameznih virih (da komad ni glasnejši ali tišji od prejšnjega), če pa slučajno vrtite shranz, pa vas kaj takega verjetno niti ne bo zanimalo.
Še cene: od največjih 'jajc' za 100 ali 200 €, preko dobrih mikserjev med 300 in 600 €, do mikserjev z efekti za približno 800 do 900€. Najvišji rang se začne pri ceni krepko čez 1000 €.

CD Playerji
Delo v diskotekah si danes brez uporabe CD playerjev že težko predstavljamo. Zaradi večje kapacitete in priročnega formata je CD medij zamenjal vinilne plošče, delo DJev pa so CD playerji s funkcijami, kot so cue, odštevanje časa in master tempo, še dodatno olajšali.
Kot že omenjeno, nam CD playerji lahko postrežejo s prenekatero zanimivo in koristno funkcijo. Najbolj uporabljana je seveda CUE, ki nam omogoča, da poljubno točko na CDju označimo in se nato kadarkoli vrnemo nazaj – gramofoni, za primerjavo, tega ne omogočajo, kar ima včasih (predvsem kadar ta točka ni povsem na začetku plošče) za posledico precej zamudno iskanje. Slabost gramofonov je tudi ta, da z večanjem in manjšanjem hitrosti vrtenja spreminjamo tonaliteto glasbe, to v praksi pomeni, da več kot 4% sprememba hitrosti že lahko rezultira v opaznem (in včasih tudi precej motečem) popačenju. To so z master tempom elegantno rešili pri Pioneerju (sledijo mu tudi ostale firme) – funkcija deluje tako, da lahko tempo spreminjamo neodvisno od tonalitete, torej brez popačenj.
CD playerji so imeli od začetka tudi veliko pomanjkljivost: niso omogočali scratchanja. Z novejšimi modeli se je spremenilo tudi to in veliko playerjev danes opravlja to delo brez napak. Opisane funkcije so le delček tistega, kar nam nudijo moderni CD playerji, razvoj in konkurenca pa proizvajalce sili v neprestano izpopolnjevanje.
Nesporni favorit med DJ CD playerji je prav gotovo Pioneer. Neprestano razvijanje novih funkcij, izpopolnjevanje in brezhibno delovanje so prav gotovo Pioneerjevi aduti. Širok spekter ponudbe (od CDJ-100, ki je zaradi dostopne cene eden najbolj razširjenih playerjev, pa do CDJ-1000MK2, ki je trenutno najboljši CD player in DVJ-X1, ki s podporo za DVD in video prestavlja meje mogočega) je tudi eden od razlogov, da po Pioneerju posegajo vsi, začetniki, amaterji in profesionalci. Pioneerju ob bok lahko postavimo Denon, katerega prednost je (kljub podobni kvaliteti in funkcijam) nižja cena.
Sledita še Stanton, ki je pred kratkim prenovil kompletno ponudbo svojih playerjev in v Sloveniji zelo redki Vestax. Numark je na čelu slabših CD playerjev, povsem na repu capljajo firme tipa American Audio, Conrad itd.
Cene so tako kot pri mikserjih zelo različne – od nekaj deset tisoč tolarjev za dvojne CD playerje v najnižjem razredu do 1000 € in več za Pioneerjeve 'igrače'. Vmes so seveda še zelo solidni enojni playerji, kot so npr. Pioneerjevi CDJ-100, CDJ-200 in CDJ-800, Denon DN-S1000 ipd.

Gramofoni
Eden in edini – Technics. Slava, ki ne traja leta, ampak desetletja – in prav gotovo ne brez razloga. Ima le najbolj osnovne funkcije, a kar je najbolj važno: to, kar ima, deluje brezhibno in z največjo preciznostjo. Najpomembnejši je seveda navor (sposobnost motorja v gramofonu, da kar najhitreje dobi nazaj hitrost, s katero se je vrtel pred DJevim posegom – torej scratchanjem, ustavljanjem, pospeševanjem...), ki je pri Technicsu tako velik, da je že skoraj neverjeten. Poleg tega ga odlikuje natančen pitch, ki (predvsem po zaslugi velikega navora) deluje povsem brez zakasnitev.
A proizvajalcem natančnost očitno ni bila dovolj, zato so se potrudili tudi pri vzdržljivosti. Tako veljajo Technicsovi gramofoni za ene redkih elektronskih aparatov, ki jih lahko brez težav prodaš tudi po petih letih res intenzivne uporabe. Vzrok za to je v izredno nizki verjetnosti, da se tak gramofon pokvari – in tudi če se, gre ponavadi le za okvaro delov, ki so najbolj 'na udaru' (npr. pitch).
Technics ravno nista, sta pa kljub temu zelo solidna gramofona: hip hop DJem poznani Vestax in šele uveljavljajoča se znamka SynQ. Oba si zaslužita posebno omembo – prvi zato, ker je že leta blizu Technicsu, drugi pa, ker kljub dokaj nizki ceni (ki se sicer vztrajno dviguje) ponuja visoko kvaliteto. Vse ostale znamke si na tem mestu ne zaslužijo pozornosti, kar bi enostavneje povedano pomenilo, da jih raje ne kupite, če se vam resnično ne mudi, saj je njihova cena glede na funkcionalnost in kvaliteto pretirana.
Dobrih 100.000, kolikor je potrebno odšteti za Technicov SL-1200 MK2, sicer marsikomu predstavlja precej denarja, a se investicija kaj hitro povrne, ker se tak gramofon pač ne pokvari zaradi vsake malenkosti.
Dober gramofon pa ni edina važna stvar pri vrtenju glasbe z vinilov, ne smemo pozabiti še na gramofonske glave in igle. Najbolj uporabljane so Ortofonove z značilno concorde obliko. Njihova cena je približno 20.000 SIT, tako, da nas dva gramofona skupaj z glavami (ki gramofonom ponavadi niso priložene in jih je treba kupiti ločeno) staneta okoli 1000€.

Efektorji
Eksterne efektorje uporabljamo, kadar se efektom ne želimo odreči kljub dejstvu, da jih naš mikser nima ali če nam že vgrajeni niso dovolj. Priklopimo jih preko send in return konektorjev. Vsak efektor deluje na svoj način, najbolj zanimiva za uporabo sta prav gotovo Korgov Kaoss Pad in Alesisov Air FX, Pioneer pa s svojima efektorjema (EFX 500 in EFX 1000) ponuja skoraj identičen nabor efektov, kot je na voljo na njihovih mešalkah.
Cenejše efektorje (npr. Alesis ali Behringer) dobimo za 20 do 40.000 SIT, dražji pa imajo podobno ceno kot mikserji srednjega razreda.

Stanton FS
Final Scratch je sistem, ki vrtenje na plošče povezuje z novimi formati za shranjevanje glasbe. Deluje tako, da DJ operira s posebno ploščo, na kateri je zapisana časovna tonska koda. Ta ton se preko posebnega USB vmesnika prenaša v računalnik, ki na podlagi časovne kode lahko v vsakem trenutku določi, kateri del plošče se predvaja, poleg tega pa tudi smer in hitrost vrtenja. Računalnik nato v skladu s temi podatki predvaja zvočno datoteko (mp3, wav), ki je shranjena na trdem disku in jo preko vmesnika posreduje na vhod na mikserju. Da bi stvar delovala brez popačenj, prekinitev in predvsem brez zamika, je seveda potreben zmogljiv računalnik.
V kompletu, ki je trenutno pri drugi verziji, dobimo vmesnik, ki je srce sistema, pripadajoče kable, plošče s časovno kodo in program Traktor, v katerem lahko izbiramo, katere skladbe bomo predvajali. Cena se giblje nekje nad 150.000 SIT.
Poleg Final Scratcha poznamo tudi druge sisteme, ki delujejo na podobnem principu, med drugim Serato Scratch Live.

Nakup rabljene opreme
Pri nakupu nove opreme smo ponavadi brez skrbi, kadar pa kupujemo rabljeno opremo, pa se splača biti pozoren tudi na najmanjše podrobnosti. V nasprotnem primeru se lahko nakup kaj hitro spremeni v nočno moro, s katero imamo le stroške.
Tako je pri slušalkah je pomembno, da podrobno pregledamo plastiko, predvsem gibljive dele, saj tam pogosto prihaja do poškodb. Prav tako je na udaru pena, ki je nameščena okrog posamezne slušalke, material, ki jo prekriva, se rad natrga ali kako drugače deformira. Na koncu je potrebno slušalke tudi preizkusiti, med preizkusom se čim več dotikajte konektorjev na obeh straneh kabla, ki vodi v mešalko, da odkrijete morebitne slabe kontakte.
Pri nakupu mikserja se splača biti pozoren predvsem na to, v kakšnem stanju so faderji in ostali gumbi. To preizkusimo tako, da v tišini čim bolj odpremo glavno kontrolo za glasnost (zato, da se napake lažje slišijo) in večkrat premaknemo posamezen gumb – npr. equalizerje, gain, faderje, crossfader itd. Pri tem je važno, da kljub premikanju gumbov ostane popolna tišina – vsako hreščanje ali šumenje je znak, da ima dotični gumb precej slabe kontakte in da posledično svojega dela ne more opravljati tako, kot bi bilo potrebno. Enako (le da tokrat zmanjšamo glasnost na izhodu) za vsak kanal posebej ponovimo tudi z glasbo; šele s tem dobimo realno sliko delovanja mešalke. Preverite tudi vse vhode in izhode. Pomembno je tudi dejstvo, ali je bila mešalka polita – je pa to v praksi izredno težko ugotoviti, saj vsak pameten prodajalec svojo opremo pred prodajo dobro očisti.
CD playerji so oprema, ki se največkrat prenaša okrog. Dober kazalec tega, kolikokrat player zamenja lokacijo, je seveda njegova zunanjost – preverite, koliko je prask in koliko barve je (predvsem ob robovih) že odstopilo. Nato si oglejte, v kakšnem stanju so gumbi, ali se vsi odzivajo v trenutku (vsak zamik je zelo slabo znamenje) in ali pitch deluje normalno (premikajte ga iz ene skrajne točke na drugo in opazujte številke na zaslonu – te se morajo spreminjati vezno, brez preskokov). Vstavljajte različne CDje (pred ogledom se pripravite in poleg originalnega CDja prinesite tudi CD-R, posnet na hitrosti, višji od 16x in CD, ki je že rahlo spraskan), testirajte, kako hitro player prebere CD in začne s predvajanjem. Če player bere CD-R, posnet na visoki hitrosti, je to dobro znamenje, če ne prebere tistega, ki je že rahlo popraskan (rahlo!!!, ne da so na CDju praske, velike kot Grand Canyon), pa slabo. Testirajte tudi odzivanje jog kolesca, če ga player premore. Pri Pioneerjevih playerjih med predvajanjem pritisnite tipko play in poslušajte, kaj se dogaja. Če slišite enakomeren zvok, podoben preskakovanju, ki se ne spreminja, to kaže na dobro ohranjen player. Če pa vsakih nekaj sekund pride do popačenja oz. hreščanja, pa imate opravka s precej rabljenim playerjem in morda z umazano lečo na glavi playerja.
Ko kupujemo gramofone, moramo preveriti krožnik, ki ne sme biti ukrivljen, pitch in roko gramofona (ukrivljenost in morebitni razmaki pri vseh vijakih). Ohranjenost motorja preizkusimo tako, da med vrtenjem pritisnemo stop – prej, ko se krožnik ustavi (normalen čas je manj kot pol sekunde), bolj ohranjen motor ima; isto stvar lahko testiramo tudi z vrtenjem krožnika v nasprotno smer – takoj, ko krožnik spustimo, se mora spet začeti vrteti naprej. Prepričamo se še, da gramofon ne oddaja 'bruma' – torej, da med mirovanjem ne brenči.
Za vso rabljeno opremo velja, da je slabše ohranjena tista, na katero dela več ljudi, torej je tudi manj vredna. Zaradi tega igra pomembno vlogo pri določanju cene dejstvo, ali je bila neka oprema predvsem v domači uporabi, ali namenjena za delo v lokalu, najslabše pa je, če jo je lastnik teden za tednom prenašal okoli iz lokala v lokal.

Linki
http://www.pioneer-eur.com/eur/deskpage.jsp?taxonomy_id=44
http://pioneerdj.com/
http://www.eclerdjdivision.com/
http://www.panasonic-europe.com/technics/
http://www.vestax.com/
http://www.denondj.com/
http://www.allen-heath.com/
http://www.rane.com/
http://www.stantondj.com/
http://numark.de/
http://www.behringer.com/02_products/dj_index.cfm?lang=ENG

Kontakti
http://www.ksl-studio.si/
http://www.audiopro.si/
http://www.jae.si/
WW
DJ Peter

Pred objavljanjem tega teksta na drugih straneh me kontaktirajte na pm!

zmaj  Wb

Naj admini ta topic dajo z rdečo podčrtano na vrh, da bo ja vsak vido...